četrtek, 20. december 2012

BOŽIČNI ČAS

Še vedno verjamem v Božička, čeprav mi tadobri mož predstavlja bolj pojem, občutke, podoživljanje miru, sreče, darežljivosti, usmiljenja, ponižnosti, ljubezni. Vse lučke, sneg, smrekice pa vse skupaj le še povdari oziroma nekako polepša.

Ker tudi sama rada obdarujem, čeprav s pozornostjo, ustvarjam čestitke v katere vložim svojo ljubezen, mir in srečo.



Tudi Vam želim ljubezni polne, mirne, srečne praznike. Ne pozabite na hvaležnost in človečnost.

Z ljubeznijo,
Barbara
PO ZAJTRKU SE DAN POZNA

Nikoli nisem bila privrženka zajtrkov, čeprav so me iz vseh strani hoteli podučiti, da je zajterk glavni in najpomembnejši obrok. Čez eno uho notri čez drugo ven. :)

Vse dokler me zdravje ni postavilo na svoj pedistal nasprotnika. Kljub temu, da sem z enim očesom vedno bila radovedna in veliko brala, je nekega dne padla o odločitev, da čez noč spremenim prehrano. Sploh ni bilo težko.
Izmučena, napihnjena, brez volje, slaba prebava, vnetja, slaba koža, veliki podočnjaki, alergije...in še bi lahko naštevala. Za mene je to bilo dovolj vzrokov.

Zdravstvo me je žal razočaralo, zato sem prevzela odgovornost za svoje zdravje v svoje roke. In nebo se je odprlo :)

Informacije in ljudje s koristnimi informacijami, linki, knjigami so dobesedno deževali.

Naredila sem čiščenje jeter s krtačo (več si lahko preberete tukaj http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/cistijet.htm), potem sem bila en teden samo na sadno - zelenjavnih sokovih. Pot sem nato 4 mesece nadaljevala s presno prehrano. Držala sem se načela Dr. Douglasa 80 % oglikovih hidratov (vir le teh je zgolj sadje in zelenjava), 10 % beljakovin in 10 % maščob.
Kako sem to vedela? Vse kar sem pojedla sem si dober teden vnašala v kronometer (http://cronometer.com/).


Da ostanem pri zajtrku. :)


Nisem več 100 % presnojedka. Na dam pojem enega do dva topla oziroma kuhana obroka, vendar je moj zajterk in večerja še vedno presna.

Moj zajtrk zgleda tako:
- ko se zbudim, vedno spijem minimalno pol litra mlačne vode (včasih dodam še nekaj stisnjene limone);
- potem si naredi veliko skledo sadne solate.



Sestavine:
tri banane
dve pomaranči
trije kiviji
dve jabolki
ali katerokoli drugo sadje
Po potrebi: med, oreščki, suho sadje

Sadje opereš, olupiš, narežeš, zmešaš v skledi....in dober tek.

Mogoče res zgleda hitreje kot se zdi, vendar tudi na letalu moramo kisikovo masko najprej namestiti na sebe, šele na to lahko pomagamo drugim. ;)

Čudovit dan!
;)



sreda, 19. december 2012

POLENTINE SKODELICE

Polenta je eden izmed mojih jedi, ko ni ničesar dugega pri roki. Čeprav, če dobro premislim, je bil to eden izmed treh najbogostejših zajtrkov (beri obrokov) v študentskih letih.

Ker sem se naveličala enega in istega serviranja vam predstavljam enega izmed novih načinov. :)

Potrebuješ:
polento
vodo
ščepec soli
posodice
polnilo za polentine skodelice (pusti domišljiji prosto pot, jaz sem uporabila piro)

Polento skuhaš (najpogostejše razmerje je ena proti tri, polenta : voda).
Napolniš skocelice in v njih previdno potisneš skodelice z manjšim obsegom, kot tiste v katerih je polenta.

Počakaš, da se ohladi in strdi.




Še eno priporočilo: skodelice v katere daš polento splahni s hladno vodo, prav tako tiste, ki jih potisneš not. Ne briši jih saj to prepreči, da bi se polenta prijela na skodelice.



To je to ;)


sobota, 8. december 2012

MRZLI DNEVI, TOPLA JUHICA

Obožujem sneg. Pravzaprav ne sneg kot tak, ampak idilo. Podeljeno naravo, pokrite bele strehe, snežinke, ki poplesujejo z vetrom, okrasne lučke. Čarobno :)

Vir: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/70087,1/gallery.html


Ker pa snega ni brez mraza, se moramo z nečim pogreti. :)

Sestavine (za 3 osebe):
srednje velik por
en majhen krompir
bio zelenjavne jušne kocke (jaz sem navdušena uporabnica teh http://www.mojaalergija.si/bio-zelenjavne-jusne-kocke-8-kock.html, dobijo se tudi v redni prodaji)
kososova mast/olje/maslo

Vir: http://pinterest.com/pin/211174952715039/





Umiješ in narežeš por. Olupiš, na kocke narežeš krompir.
na vroči kokosovi masti/olju na hitro popražiš por, zaliješ z vodo (cca. 1 liter), dodaš krompir in pol bio zelenjavne jušne kocke. Kuhaš dokler ni kuhan krompir.

Dobro, enostavno in hitro! :)

Dober tek!

sreda, 5. december 2012




PIRA




Pira je moja najljubša žitarica. Obožujem jo v zrnju, kot moka, kot mleko iz pire. Naravnost odlična. Uporabljam jo že kar nekaj časa in mi je odlično nadomestilo tudi za bele testenine.

Lahko bi rekli, da je vstala od mrtvih.
http://www.bodieko.si/pira
Tukaj je članek, ki vas bo mogoče prepričal, da jo začnete uporabljat. Če je seveda, že niste. :)

Namig: kljub temu, da sem probala že veliko različnih proizvajalcev pire, mi je najboljša od Zlatega polja.

Preidimo k bistvu :)

Sestavine:
pira, cca. pol pakiranja Zlato polje (midva jo obožujema, zato je najina porcija večja :))
manjša čebula
manjša rdeča paprika
kokoseva mast
sol
poper
muškatni orešček
majaron

Priloga:
polenta
cvetača
brokoli
korenček




Če se spomnim, piro namočim že zjutraj. :) Hitro pa je pripravljena tudi brez namakanja.
Piro kuhamo v vodi v razmerju pira : voda 1 : 4. Stresemo jo v vrelo vodo z ščepcem soli in dve žlički majarona. Na zmernem ognju kuhamo 25 do 40 minut. Pira naj po kuhanju še nekaj minut počiva.


V ponvi razstopimo kokosovo mast. Pred tem na drobno narežeš čebulo in papriko. Vsuješ v vročo ponvo in rahlo prepražiš (cca. 2 minuti). Dodaš piro (če ostane dosti vode, jo precedi) in po potrebi še malo dosoliš, popraš. Muškatni orešček vedno nastrgam po občutku. Recimo, da ga dodam 3 do 4 ščepce. :)



Polenta mi je ostala od zajtrka, zato je bila dovolj strjena, da sem jo narezala.
Narezano sem položila na piro, pokrila in tako se mi je ob enem segrela tudi polenta.



Narežeš brokoli in cvetačo. Pokuhala sem ju na pari in čisto na koncu blago posolila.

Na tanko naribaš korenček in ga posipaš po zelenjavi.




                                         



                                            To je to! ;)

                                 Naj vam tekne!

torek, 4. december 2012

V RAZMISLEK

Ne sodi, samo opazuj!
Sodi tvoj um, razum, ego.



"Ključ do spremembe je, da spustiš strah."

Z Ljubeznijo,
Barbara
SPREMEMBA ali LJUBITI SEBE

Vse okoli nas je fluentno in speminjajoče. Nikoli dejansko nič ne obstoji. Življenska energija teče skozi vse kar vidimo. Je v nas in je del nas.

Zakaj potem sodimo, ne sprejemamo, obtičimo in nočemo niti slišati za spremembo?

Postavimo si svoje meje, okove, znotraj katerih postane naše življenje rutina. Ponavljamo nekatere vzorce, ki se jih sploh ne zavedamo, in potem iščemo odgovore zunaj sebe. Mi smo tista prepreka, zavora, omejitev, ki nam ne pusti videti več.

"Zavedaj se kako neprecenljiv si. Ti si sestavljen iz enakih snovi kot celotno vesolje. Si del vesolja, si v vesolju in vesolje je v tebi." Se še vedno počutiš majhnega?


Ti si kriv/a, da se mi to dogaja! Sistem je kriv! Starši so krivi! okolje je krivo! Se slišite? :)

Ste se dejansko kdaj ustavili in usmerili pozornost na svoje misli, razmišljanja? Ste bili kdaj zgolj opazovalec svojega uma?

Mogoče se samo za začetek osredotočite na kakšno rastlino, drevo in opazujte njeno spokojnost. Biti tukaj in zdaj.



Um teži k temu, da nas vedno zaposli, ne utihne. Tišina je za njega smrt, neobstoj. In čeprav se sliši smešno, nas vodi in obvladuje. V veliki večini ljudje delujemo kot avtopiloti. Ujetniki lastnega uma se po svetu sprehajamo kot programski roboti. Nastavljeni na program delanja, preživetja, zapravljanja, negativnih in mrkih misli, temnega pogleda na svet in igranja žrtve.

Prejšnjič sem govorila o vlogi žrtve. Tudi to je zgolj kletka uma. Omejenost in rutina znotraj katere delujemo, brez da bi kdajkoli pogledali v nebo in videli, da ni vedno enako.
Tudi rastline in živali, narava nasplošno je v nekem ciklusu. Lahko bi rekli, da je to njena rutina. Razlika med naravo in nami je, da narava obstaja le tukaj in zdaj. In vedno je vse ob pravem času na pravem mestu. Mi se sekiramo, si belimo glave in jezimo, kaj je bilo (kar itak ne moremo spremeniti) in kaj še bo.

Kaj pa DANES? ZDAJ? TUKAJ?

Smo kot snežinke, ki padamo. Edinstveni in popolni vendar nas je strah ob kaj in kam bomo prileteli. Ne uživamo pa na sami poti. Ne vidimo prečudovitega razgleda, neskončnosti, trenutka biti, edinstvenosti in našega potenciala.

Obstoj...prisluhni, opazuj, poglej,...
Prebudi radovednost v sebi.
 Čemu je potrebno hiteti.
Vprašaj se, kaj bi bilo, če ne bi bilo več jutrišnjega dneva?
Sem rez izkoristil vse trenutke? Predvsem pa počel tisto kar me veseli?
Kopičenje denarja, nabiranje nadur, jeza, strah, razočaranje, pričakovanja,....Se res sreča in zadovoljstvo skrivata znotraj tega?

Bodimo hvaležni za to kar imamo! V prvi vrsti sebe in svojo bit!




Poglej se v ogledalo in si povej:
CENIM SE!
SPOŠTUJEM SE!
LJUBIM SE!
VŠEČ SEM SI!
ZMOREM!
VERJAMEM VASE!
POPOLN/A SEM!



In ne, to ni narcisizem, egoizem, zagledanost vase! To je brezpogojna ljubezen, ki ni sredstvo ali kliše. Je sprejemanje sebe, brez pogojev!

Če tega ne vidimo v sebi, tudi drugi ljudje ne bodo.

Začni pri sebi! Bodi sprememba, ti sam!
Opazuj se brez predsodkov in se BREZPOGOJNO SPREJMI!
Nemogoče je ugajati vsem ljudem okoli sebe.
Ugajaš lahko samo sebi (ne na škodo drugih :))!

Velik objem!
Barbara





torek, 27. november 2012


VERJEMI VASE IN PISANI KANAPEJČKI

Bil je dan, ne enak včerajšnjemu ali dnevu pred tem.V zraku je bilo čutiti nek navdih. Občutek, kot da te obišče muza in ti nežno zašepeta na uho, spotoma.


 
Hmmm....


Ker se ubadam z enoličnimi stvarmi, se poskušam vedno znova motivirati z ustvarjalnostjo in tudi kakšnimi izreki velikih modrecev.















 Zato sem uslišala muzo in nastalo je tole. :)

Vejica spodbudnih besed.
Me spodbuja in daje pridih jeseni.
















VEGANSKO ALI VEGETARJANSKO oziroma "SIR" ali SIR

Prav tako me je današnji recept srečal nekje spotoma (drugače povedano, prisluhnila sem šepetu).
Šepet ustvarjalnega paketa... :)

Brez ideje sem pogledala v hladilnik in recept je bil rojen. :) Obožujem ustvarjalnost! Še bolj, če prihaja iz mene.

Sestavine:
cca. 2 papriki
cca. 2 srednja korenčka
cca. pol konzerve graha (idealen je iz maminega vrta :))
cca. 2 srednja krompirja
riževa mocarela (dobiš jo v večjih mercatorjih ali eco/bio trgovinah) ali navadni sir po okusu

Na delo!
Namig: da zelenjavo boljše očistiš vsega sintetičnega make-upa, jo namočiš v vodo (plastično posodo z volumnom cca. 2l; odvisno koliko zelenjave kopaš), ki ji dodaš tri žličke kisa in dve veliki žlici sode bikarbone. Zmešaš. Zelenjava naj uživa v kopeli dobrih 15 minut.

Pokuhaš krompir (pustiš ga da vre minuto). Pred tem ga narežeš na kolobarje.
Papriki narežeš na kolobarje.
Korenček obrežeš, tako da dobiš kvader. Kvader razrežeš na tanjše trakove.
Pripraviš grah in naribaš "sir" ali sir.

Let's play :)




V to "sklečko" daš najprej "sir" ali sir, ki služi kot dno.
Nato sem dodala grah, spet "sir" ali sir.

Namesto češnje na vrhu je obsedel kolobar krompirja.









Ker je sir že sam po sebi slan, sem na vrh posipala malo zeliščne soli in mletega popra.


Vse skupaj sem  sestavljala na peki papir v pekaču.

Pečico sem segrela na  180 stopinj celzija.

Počakala, da se sir raztopi in korenček zmešča (cca. 10 minut).



In.... Menim, da je slika dovolj zgovorna. ;)

Ne pozabite na solato.

Dober tek!












petek, 23. november 2012

DOBRO, BOLJŠE, ZELENO

Priznam, da današnji recept ni zrasel na mojem zeljniku. Izvedela sem ga od družine iz Kanade pri kateri sem delala.
Moram ga deliti z vami, ker je tako odličen, hiter in preprost, da se nam tudi v primeru časovne stiske ne izplača kupiti instant juhe. :) Mogoče ga celo že vi poznate.

Krivec in glavni igralec današneja recepta in njegovega okusa, kremaste strukture, zelene barve pa je brokoli.









http://www.okusnivrt.com/rastline/zelenjava/brokoli.php

Sestavine:
sveži brokoli (cca. 500g zadostuje za 4 porcije)
voda
sol
poper
česen v prahu

Pripomočki:
mešalnik ali palični mešalnik

Brokoli prelijemo z vodo, tako da je prekrit z njo. Nato ga skuhamo  in ne razkuhamo. :) Pustimo, da zelo počasi vre cca. 2-3 minute (najpomembneje je, da struktura ustreza vam, čeprav se z daljšim kuhanjem uničujejo minerali).
Namig: probaj ga prepičiti z vilico. Če ga z lahkoto prebodeš, je to to.

Če uporabljate mešalnik:
Vode v kateri se je kuhal brokoli ne zavržemo iz razloga, da lahko z njo po lastni želji razrečimo juho. Tako ne izgubljamo okusa.
- Brokoli z vilico ali zajemalko dajte v mešalnik. Uporabite vodo v kateri se je brokoli kuhal. Razmerje brokolija in vode v mešalniku naj bo 3:1.

Če uporabljate palični mešalnik:
- v drugo posodo odlijte vodo v kateri se je kuhal brokoli in se spet držite razmerja 3:1.



Začimbe spet dodam na koncu. O količini težko rečem, ker je vse odvisno od količine brokolija in vode. Presojo zaupam in prepušma vam. ;)
P.S. V tem primeru raje uporabim česen v prahu, ker je manj agresiven.

Dober tek!


torek, 20. november 2012

Čajotina sinfonija
KO ČAJOTA SREČA ŠAMPINJONE...

Nikoli nisem rada kuhala po receptih. Sem ter tja sem pogledala v recept za orientacijo ali kakšno osnovo, ampak sem ga na koncu vedno priredila po svoje. Čeprav imam mogoče kuhanje v genih (moj oče je zelo dober kuhar), se moram za igrivost, motivacijo, ustvarjalnost in ideje v kuhinji zahvaliti svojemu dragemu. vse skupaj pa izboljša zelenjava iz maminega vrta. :)

Ne bom dodajala težavnostne stopnje recepta in časa kuhanja. Za mene je kuhanje užitek in sprostitev. Igrajte se!

Namig za tiste, ki pa jim vseeno na žalost vlada čas, je jed pripravljena v cca. 30 min. Vsega skupaj je bilo za dva dobra jedca ali tri porcije.


Sestavine:
čajota ali srednje velika bučka
šampinjoni, cca. pol zapakiranega paketa
čebula
srednje velik korenček
dva paradižnika
pol konzerve koruze
radič štrucar za solato

Začimbe:
sojina omaka, cca. dve jedilni žlici
sol, cca. čajna žlica
poper, cca. trije zasuki mlinčka
timijan, cca. tri vejice svežega ali pol čajne žličke posušenega
majaron, cca. slaba polovica čajne žličke
poljubno: začimbno - cvetlična mešanica Energija, cca. dobra noževa konica (mešanica je pekoča, zato jo prilagodi okusu)
slaba polovica kocke ali dve čajni žlici kokosove masti




Na tanko narežeš čebulo. Čajoto olupiš in narežeš na poljubne koščke. Šampinjone umijemo in narežemo. Korenček najprej po dolgem narežem na četrtine in potem te četrtine razrežem na manjše koščke. Paradižnik narežemo na kocke.

V ponvi raztopiš kokosovo mast.
Dodaš čebulo (jaz je ne pražim do zlatorumene barve, amapk da postane rahlo steklena) in šampinjone. Sledi čajoto in korenček.
Moj indikator, kako dolgo kuham, je korenček. Nimam rada preveč mehkega in ne preveč hrustljavega, ampak da še vedno ohrani svežino.
Na koncu dodaš še paradižnik in kuhaš vse skupaj dokler paradižnik postane topel, ampak še je vedno svež (paziš, da ne spusti preveč svojega soka).

Čarovnija je v tem, da začimbe dodaš proti koncu. Jaz sem jih pri pripravi te jedi dodala pred paradižnikom, razen soli, ki sem jo dodala čisto na koncu.

P.S. Sol razbija celično membrano. Če jo dodaš na začetku, zelenjava izgubi svojo svežino.

Mislim, da ne rabim posebej omenjati mešanja zelenjave s kuhalnico v vponvi.  :P :)

Ugasneš ogenj, pokriješ ponev ter počakaš, da začimbe ustvarijo magično sinfonijo okusov.
Namig: Ker mi je ostalo nekaj zelenjavne ponve, sem jo drugi dan pojedla hladno, zmešano z radičem. Njami!



Ne pozabi na ljubezen in hvaležnost kot glavni sestavini!



Med tem časom narežeš štrucasti radič. Jaz ga najraje narežem na rezance.
Začiniš po okusu.


Predlog: kis nadomestiš z limono in ne pretiravaš s soljo ter bučnim oljem.če pa komu radič preveč greni, udodaj še na drobno narezan kuhan krompir. :)






Manjkajo še samo lačna usta. 



Dober tek!

P.S.
Vesela bi bila vaših odzivov brbončic in konstruktivne kritike napisanega (če je dovolj pregledno in razločno napisano). Pohvale in ideje pa so več kot dobrodošle :D








sreda, 14. november 2012

Podari objem



Dragi Zemljani!

Žalostno je opazovati svet v katerem je vse opredeljeno, razdeljeno, definirano, opredeljeno za in proti,...Veliko nasprotij. Tudi sama sem se ujela v ta program – program biti žrtev. 

Veliki človek še večjih dejanj, Albert Einstein je nekoč rekel: » Sami smo odgovorni za to v kakšnem svetu živimo. Na nas je odločitev ali izberemo svet poln ljubezni, prijatelstva, veselja ali pa svet pol žalosti in strahu.«

V življenju so vzponi in padci, tudi narava sama ima nasprotja. Ampak je kdo že kdaj 
opazil, da bi bila ta nasprotja ne harmonična, da bi uničevala in tekmovala v tem kdo je boljši, zakaj je boljši, da bi kdo ali kaj hotelo nadvladati drugo ali prvo. Vse deluje v nekem redu, milini in miru, zgolj zato da je, delček neke celote, ki pripomore, da celota je.



Vedno se počutim popolno, če se zazrem v drevo, ki pravkar poganja ali izgublja svoje liste.



Žal smo ljudje zabredli v tekmovalnost. Odločamo o tem kdo je boljši, kdo je lepši, kdo ima več, ... Tisti, ki tega nima/mo/jo se počuti/mo/jo ujete, preplavijo nas občutki žalosti, jeze, manjvrednosti, nemoči,... Naenkrat smo kot izrabljena žrtev z mislijo, da je vse izgubljeno.



Tudi sama sem se ujela v to zanko navidezne izgubljenosti polne negativnih čustev, polna jeze, strahu, žalosti: Zakaj se prav meni to dogaja, kaj sem komu storila, kriv je sistem, kriv je tisti in oni, zakaj, zakaj, zakaj... Se zaprla vase in čakala, da bo nekje nekdo ali pa nekaj prišlo in me odrešilo tega.



In je prišlo kot strela zjasnega me je zadelo, da sem to edino jaz sama. Da je v mojih rokah, kakšen svet bom izbrala. Da je v moji glavi, kdo ali kaj bo odločal kako se bom počutila, živela, dihala, ljubila. Seveda ne na škodo drugih. Kajti kdo sem jaz, da sodim komurkoli drugemu, ki si je izbral drugačno pot od mene.



Toliko neizrečenega je v meni, da sem malo zajadrala :)



Moja glavna ideja napisanega je, da hočem izpostaviti prav to razlikovanje, sojenje drug drugemu, kazanje s prstom kdo je boljši in kdo ne. Vsi smo prebivalci čudovitega planeta Zemlja. Vsi smo Zemljani. Zakaj potem toliko izbiranja strani, sodb, opredeljevanja in definicij kaj si, če si in kaj nisi če nisi.



Vsem je skupna ljubezen in vsak ima to moč v sebi, da jo podeli in pokaže.



Zato sem se odločila, da bom predramila ljubezni, ki je v vsakem izmed nas, brez izbiranja strani.
Objem in nasmeh je tisto kar premore vsak.



Pridruži se mi 21. 12. 2012 ob 16h uri na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer bom/bomo podeljevala/li zastonj objeme in nasmehe vsem mimoidočim, vsem nam Zemljanom.











»Če presojaš ljudi, jih nimaš časa ljubiti.« Mati Tereza



Z ljubeznijo
Zemljanka Barbara

Ujeta v razumu


UJETA V RAZUMU
Zakaj se omejujem z denarjem in ne opazim čarobnosti tega trenutka? Bom res bolj srečna in brez skrbi z višjim finančnim stanjem na plastični kartici? Smo res samo to koliko lahko zapravimo?



Čakam samo, da bo nekaj našlo mene. Počutim se izgubljeno in nemočno. Žrtev. Odvisna od odzivov okolice in drugih posameznikov. Ne prevzemam odgovornosti za sebe. Čeprav kaj pravzaprav je to, prevzemanje odgovornosti zase?!

Imam trenutke, ko se počutim, da mi je vse jasno in, da vem kam hočem. VENDAR POSTANE CILJ TAKO POMEMBEN, DA ZANEMARIM POT in sem spet na začetku, z mislijo v glavi, da ne zmorem, da je pretežko, da mogoče to le ni zame,...

Zgubljena obtičala na mestu, razpeta med preteklostjo in prihodnostjo. Česa ne vidim? Česa nočem videti ali storiti? Lahko je prebrati knjige, poslušati modrece kaj je življenje, kako je potrebno živeti... Kaj pa lastna dejanja?! Nadgradnja. Modrost je ne samo vedeti, ampak to tudi početi, kar veš. Vendar ali res nekaj veš, če tega ne delaš? Kako pa potem to delati, če tega ne veš? Je to še samo en izgovor?!

Verjamem, da imamo globoko v sebi vse odgovore in, da je mogoče tukaj ta odgovornost - prevzeti svoje občutke v svoje roke, jih poslušati, neglede na odziv okolice, kaj bo rekla mama, tašča :) ....



Žal je naša družba naravnana na materijo, denar. Ali lahko preživim v tem, če iztopim iz tega, zaupam notranjemu vodstvu? Bom imela denar za najemnino, hrano? Me mogoče te skrbi omejujejo, da ne vidim svojega poslanstva oziroma si ne upam narediti koraka naprej. Je to »hrana« za mojo vlogo žrtve?! 

Izziv do naslednjega tedna: Biti zgolj objektivni zunanji opazovalec sebe v vlogi žrtve, brez sodb.

Sprejmeš tudi ti izziv? :)

Objem