Dragi Zemljani!
Žalostno je opazovati svet v katerem je vse opredeljeno, razdeljeno, definirano, opredeljeno za in proti,...Veliko nasprotij. Tudi sama sem se ujela v ta program – program biti žrtev.
Veliki človek še večjih dejanj, Albert Einstein je nekoč rekel: » Sami smo odgovorni za to v kakšnem svetu živimo. Na nas je odločitev ali izberemo svet poln ljubezni, prijatelstva, veselja ali pa svet pol žalosti in strahu.«
V življenju so vzponi in padci, tudi narava sama ima nasprotja. Ampak je kdo že kdaj
opazil, da bi bila ta nasprotja ne harmonična, da bi uničevala in tekmovala v tem kdo je boljši, zakaj je boljši, da bi kdo ali kaj hotelo nadvladati drugo ali prvo. Vse deluje v nekem redu, milini in miru, zgolj zato da je, delček neke celote, ki pripomore, da celota je.
Vedno se počutim popolno, če se zazrem v drevo, ki pravkar poganja ali izgublja svoje liste.
Žal smo ljudje zabredli v tekmovalnost. Odločamo o tem kdo je boljši, kdo je lepši, kdo ima več, ... Tisti, ki tega nima/mo/jo se počuti/mo/jo ujete, preplavijo nas občutki žalosti, jeze, manjvrednosti, nemoči,... Naenkrat smo kot izrabljena žrtev z mislijo, da je vse izgubljeno.
Tudi sama sem se ujela v to zanko navidezne izgubljenosti polne negativnih čustev, polna jeze, strahu, žalosti: Zakaj se prav meni to dogaja, kaj sem komu storila, kriv je sistem, kriv je tisti in oni, zakaj, zakaj, zakaj... Se zaprla vase in čakala, da bo nekje nekdo ali pa nekaj prišlo in me odrešilo tega.
In je prišlo kot strela zjasnega me je zadelo, da sem to edino jaz sama. Da je v mojih rokah, kakšen svet bom izbrala. Da je v moji glavi, kdo ali kaj bo odločal kako se bom počutila, živela, dihala, ljubila. Seveda ne na škodo drugih. Kajti kdo sem jaz, da sodim komurkoli drugemu, ki si je izbral drugačno pot od mene.
Toliko neizrečenega je v meni, da sem malo zajadrala :)
Moja glavna ideja napisanega je, da hočem izpostaviti prav to razlikovanje, sojenje drug drugemu, kazanje s prstom kdo je boljši in kdo ne. Vsi smo prebivalci čudovitega planeta Zemlja. Vsi smo Zemljani. Zakaj potem toliko izbiranja strani, sodb, opredeljevanja in definicij kaj si, če si in kaj nisi če nisi.
Vsem je skupna ljubezen in vsak ima to moč v sebi, da jo podeli in pokaže.
Zato sem se odločila, da bom predramila ljubezni, ki je v vsakem izmed nas, brez izbiranja strani.
Objem in nasmeh je tisto kar premore vsak.
Pridruži se mi 21. 12. 2012 ob 16h uri na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer bom/bomo podeljevala/li zastonj objeme in nasmehe vsem mimoidočim, vsem nam Zemljanom.
»Če presojaš ljudi, jih nimaš časa ljubiti.« Mati Tereza
Z ljubeznijo
Zemljanka Barbara
Ni komentarjev:
Objavite komentar