četrtek, 20. december 2012

BOŽIČNI ČAS

Še vedno verjamem v Božička, čeprav mi tadobri mož predstavlja bolj pojem, občutke, podoživljanje miru, sreče, darežljivosti, usmiljenja, ponižnosti, ljubezni. Vse lučke, sneg, smrekice pa vse skupaj le še povdari oziroma nekako polepša.

Ker tudi sama rada obdarujem, čeprav s pozornostjo, ustvarjam čestitke v katere vložim svojo ljubezen, mir in srečo.



Tudi Vam želim ljubezni polne, mirne, srečne praznike. Ne pozabite na hvaležnost in človečnost.

Z ljubeznijo,
Barbara
PO ZAJTRKU SE DAN POZNA

Nikoli nisem bila privrženka zajtrkov, čeprav so me iz vseh strani hoteli podučiti, da je zajterk glavni in najpomembnejši obrok. Čez eno uho notri čez drugo ven. :)

Vse dokler me zdravje ni postavilo na svoj pedistal nasprotnika. Kljub temu, da sem z enim očesom vedno bila radovedna in veliko brala, je nekega dne padla o odločitev, da čez noč spremenim prehrano. Sploh ni bilo težko.
Izmučena, napihnjena, brez volje, slaba prebava, vnetja, slaba koža, veliki podočnjaki, alergije...in še bi lahko naštevala. Za mene je to bilo dovolj vzrokov.

Zdravstvo me je žal razočaralo, zato sem prevzela odgovornost za svoje zdravje v svoje roke. In nebo se je odprlo :)

Informacije in ljudje s koristnimi informacijami, linki, knjigami so dobesedno deževali.

Naredila sem čiščenje jeter s krtačo (več si lahko preberete tukaj http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/cistijet.htm), potem sem bila en teden samo na sadno - zelenjavnih sokovih. Pot sem nato 4 mesece nadaljevala s presno prehrano. Držala sem se načela Dr. Douglasa 80 % oglikovih hidratov (vir le teh je zgolj sadje in zelenjava), 10 % beljakovin in 10 % maščob.
Kako sem to vedela? Vse kar sem pojedla sem si dober teden vnašala v kronometer (http://cronometer.com/).


Da ostanem pri zajtrku. :)


Nisem več 100 % presnojedka. Na dam pojem enega do dva topla oziroma kuhana obroka, vendar je moj zajterk in večerja še vedno presna.

Moj zajtrk zgleda tako:
- ko se zbudim, vedno spijem minimalno pol litra mlačne vode (včasih dodam še nekaj stisnjene limone);
- potem si naredi veliko skledo sadne solate.



Sestavine:
tri banane
dve pomaranči
trije kiviji
dve jabolki
ali katerokoli drugo sadje
Po potrebi: med, oreščki, suho sadje

Sadje opereš, olupiš, narežeš, zmešaš v skledi....in dober tek.

Mogoče res zgleda hitreje kot se zdi, vendar tudi na letalu moramo kisikovo masko najprej namestiti na sebe, šele na to lahko pomagamo drugim. ;)

Čudovit dan!
;)



sreda, 19. december 2012

POLENTINE SKODELICE

Polenta je eden izmed mojih jedi, ko ni ničesar dugega pri roki. Čeprav, če dobro premislim, je bil to eden izmed treh najbogostejših zajtrkov (beri obrokov) v študentskih letih.

Ker sem se naveličala enega in istega serviranja vam predstavljam enega izmed novih načinov. :)

Potrebuješ:
polento
vodo
ščepec soli
posodice
polnilo za polentine skodelice (pusti domišljiji prosto pot, jaz sem uporabila piro)

Polento skuhaš (najpogostejše razmerje je ena proti tri, polenta : voda).
Napolniš skocelice in v njih previdno potisneš skodelice z manjšim obsegom, kot tiste v katerih je polenta.

Počakaš, da se ohladi in strdi.




Še eno priporočilo: skodelice v katere daš polento splahni s hladno vodo, prav tako tiste, ki jih potisneš not. Ne briši jih saj to prepreči, da bi se polenta prijela na skodelice.



To je to ;)


sobota, 8. december 2012

MRZLI DNEVI, TOPLA JUHICA

Obožujem sneg. Pravzaprav ne sneg kot tak, ampak idilo. Podeljeno naravo, pokrite bele strehe, snežinke, ki poplesujejo z vetrom, okrasne lučke. Čarobno :)

Vir: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/70087,1/gallery.html


Ker pa snega ni brez mraza, se moramo z nečim pogreti. :)

Sestavine (za 3 osebe):
srednje velik por
en majhen krompir
bio zelenjavne jušne kocke (jaz sem navdušena uporabnica teh http://www.mojaalergija.si/bio-zelenjavne-jusne-kocke-8-kock.html, dobijo se tudi v redni prodaji)
kososova mast/olje/maslo

Vir: http://pinterest.com/pin/211174952715039/





Umiješ in narežeš por. Olupiš, na kocke narežeš krompir.
na vroči kokosovi masti/olju na hitro popražiš por, zaliješ z vodo (cca. 1 liter), dodaš krompir in pol bio zelenjavne jušne kocke. Kuhaš dokler ni kuhan krompir.

Dobro, enostavno in hitro! :)

Dober tek!

sreda, 5. december 2012




PIRA




Pira je moja najljubša žitarica. Obožujem jo v zrnju, kot moka, kot mleko iz pire. Naravnost odlična. Uporabljam jo že kar nekaj časa in mi je odlično nadomestilo tudi za bele testenine.

Lahko bi rekli, da je vstala od mrtvih.
http://www.bodieko.si/pira
Tukaj je članek, ki vas bo mogoče prepričal, da jo začnete uporabljat. Če je seveda, že niste. :)

Namig: kljub temu, da sem probala že veliko različnih proizvajalcev pire, mi je najboljša od Zlatega polja.

Preidimo k bistvu :)

Sestavine:
pira, cca. pol pakiranja Zlato polje (midva jo obožujema, zato je najina porcija večja :))
manjša čebula
manjša rdeča paprika
kokoseva mast
sol
poper
muškatni orešček
majaron

Priloga:
polenta
cvetača
brokoli
korenček




Če se spomnim, piro namočim že zjutraj. :) Hitro pa je pripravljena tudi brez namakanja.
Piro kuhamo v vodi v razmerju pira : voda 1 : 4. Stresemo jo v vrelo vodo z ščepcem soli in dve žlički majarona. Na zmernem ognju kuhamo 25 do 40 minut. Pira naj po kuhanju še nekaj minut počiva.


V ponvi razstopimo kokosovo mast. Pred tem na drobno narežeš čebulo in papriko. Vsuješ v vročo ponvo in rahlo prepražiš (cca. 2 minuti). Dodaš piro (če ostane dosti vode, jo precedi) in po potrebi še malo dosoliš, popraš. Muškatni orešček vedno nastrgam po občutku. Recimo, da ga dodam 3 do 4 ščepce. :)



Polenta mi je ostala od zajtrka, zato je bila dovolj strjena, da sem jo narezala.
Narezano sem položila na piro, pokrila in tako se mi je ob enem segrela tudi polenta.



Narežeš brokoli in cvetačo. Pokuhala sem ju na pari in čisto na koncu blago posolila.

Na tanko naribaš korenček in ga posipaš po zelenjavi.




                                         



                                            To je to! ;)

                                 Naj vam tekne!

torek, 4. december 2012

V RAZMISLEK

Ne sodi, samo opazuj!
Sodi tvoj um, razum, ego.



"Ključ do spremembe je, da spustiš strah."

Z Ljubeznijo,
Barbara
SPREMEMBA ali LJUBITI SEBE

Vse okoli nas je fluentno in speminjajoče. Nikoli dejansko nič ne obstoji. Življenska energija teče skozi vse kar vidimo. Je v nas in je del nas.

Zakaj potem sodimo, ne sprejemamo, obtičimo in nočemo niti slišati za spremembo?

Postavimo si svoje meje, okove, znotraj katerih postane naše življenje rutina. Ponavljamo nekatere vzorce, ki se jih sploh ne zavedamo, in potem iščemo odgovore zunaj sebe. Mi smo tista prepreka, zavora, omejitev, ki nam ne pusti videti več.

"Zavedaj se kako neprecenljiv si. Ti si sestavljen iz enakih snovi kot celotno vesolje. Si del vesolja, si v vesolju in vesolje je v tebi." Se še vedno počutiš majhnega?


Ti si kriv/a, da se mi to dogaja! Sistem je kriv! Starši so krivi! okolje je krivo! Se slišite? :)

Ste se dejansko kdaj ustavili in usmerili pozornost na svoje misli, razmišljanja? Ste bili kdaj zgolj opazovalec svojega uma?

Mogoče se samo za začetek osredotočite na kakšno rastlino, drevo in opazujte njeno spokojnost. Biti tukaj in zdaj.



Um teži k temu, da nas vedno zaposli, ne utihne. Tišina je za njega smrt, neobstoj. In čeprav se sliši smešno, nas vodi in obvladuje. V veliki večini ljudje delujemo kot avtopiloti. Ujetniki lastnega uma se po svetu sprehajamo kot programski roboti. Nastavljeni na program delanja, preživetja, zapravljanja, negativnih in mrkih misli, temnega pogleda na svet in igranja žrtve.

Prejšnjič sem govorila o vlogi žrtve. Tudi to je zgolj kletka uma. Omejenost in rutina znotraj katere delujemo, brez da bi kdajkoli pogledali v nebo in videli, da ni vedno enako.
Tudi rastline in živali, narava nasplošno je v nekem ciklusu. Lahko bi rekli, da je to njena rutina. Razlika med naravo in nami je, da narava obstaja le tukaj in zdaj. In vedno je vse ob pravem času na pravem mestu. Mi se sekiramo, si belimo glave in jezimo, kaj je bilo (kar itak ne moremo spremeniti) in kaj še bo.

Kaj pa DANES? ZDAJ? TUKAJ?

Smo kot snežinke, ki padamo. Edinstveni in popolni vendar nas je strah ob kaj in kam bomo prileteli. Ne uživamo pa na sami poti. Ne vidimo prečudovitega razgleda, neskončnosti, trenutka biti, edinstvenosti in našega potenciala.

Obstoj...prisluhni, opazuj, poglej,...
Prebudi radovednost v sebi.
 Čemu je potrebno hiteti.
Vprašaj se, kaj bi bilo, če ne bi bilo več jutrišnjega dneva?
Sem rez izkoristil vse trenutke? Predvsem pa počel tisto kar me veseli?
Kopičenje denarja, nabiranje nadur, jeza, strah, razočaranje, pričakovanja,....Se res sreča in zadovoljstvo skrivata znotraj tega?

Bodimo hvaležni za to kar imamo! V prvi vrsti sebe in svojo bit!




Poglej se v ogledalo in si povej:
CENIM SE!
SPOŠTUJEM SE!
LJUBIM SE!
VŠEČ SEM SI!
ZMOREM!
VERJAMEM VASE!
POPOLN/A SEM!



In ne, to ni narcisizem, egoizem, zagledanost vase! To je brezpogojna ljubezen, ki ni sredstvo ali kliše. Je sprejemanje sebe, brez pogojev!

Če tega ne vidimo v sebi, tudi drugi ljudje ne bodo.

Začni pri sebi! Bodi sprememba, ti sam!
Opazuj se brez predsodkov in se BREZPOGOJNO SPREJMI!
Nemogoče je ugajati vsem ljudem okoli sebe.
Ugajaš lahko samo sebi (ne na škodo drugih :))!

Velik objem!
Barbara